Dr. Ana Mladenovič z ZAG-a je opozorila na predsodke pred recikliranimi agregati. »Koncept trajnostnega razvoja v gradbeništvu sledi namreč ravno principu, da so odpadki surovina in da izvor/ime materiala ni pomemben, kar šteje, so lastnosti in rezultati,« je pojasnila.
Delavnica je potekala v okviru projekta Promocije recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu - ReBirth, ki ga finančno podpirata Evropska unija, program LIFE+ in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Na delavnici se je danes zbralo preko 50 predstavnikov državne uprave in lokalnih skupnosti, izvajalcev gradbenih del, investitorjev in projektantov, ki jih zanima praktično izvajanje zakonodaje na področju gradbenih odpadkov s tehničnimi možnostmi predelave in uporabe predelanih odpadkov. Gradbeni odpadki so eden največjih odpadnih tokov v Sloveniji. Veliko teh odpadkov konča na črnih odlagališčih, kjer obremenjujejo naravo, tla, vode in zdravje ljudi. S pravilnim pristopom, pripravo na rušenje in selektivnim rušenjem, pridobimo ločene gradbene odpadke (beton, opeka, les, kovine ...), ki jih je možno ponovno uporabiti ali predelati. Še posebno skrbno je treba delati z azbestnimi odpadki, ki jih ni mogoče predelati, jih je pa treba ločiti od ostalih odpadkov in jih oddati osebam z ustreznimi dovoljenji. Na škodljivost azbesta za zdravje je prvič opozorila angleška inšpektorica davnega leta 1898, šele leta 2003 pa je bila z direktivo zapovedana popolna prepoved pridobivanja, proizvodnje in predelave azbestnih izdelkov na območju EU. Presenetljivo je, da se taki odpadki še vedno pojavljajo nepravilno odloženi v naravi in je na primer bilo potrebno izvajati posebne zaščitne ukrepe pri odstranjevanju vrtičkov pri Žalah. Ena glavnih težav je, da se pri nas ljudje premalo zavedajo, da je za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču v celoti odgovoren investitor. Ta mora ustrezno ravnati z zemeljskim izkopom, ločeno skladiščiti nastale gradbene odpadke, preveriti možnost ponovne uporabe ali reciklaže na samem gradbišču ali jih oddati zbiralcem gradbenih odpadkov. Vodja inšpekcije za okolje in naravo, Jana Miklavčič je predstavila delo inšpekcije s poudarkom na nadzoru nad ravnanjem z gradbenimi odpadki. Lani je bilo opravljenih skoraj 8000 inšpekcijskih pregledov na vseh področjih nadzora, z izrečenimi globami za skoraj 1,5 miljonov evrov. Velik problem so divja odlagališča, ki se pojavljajo tudi na zaščitenih območjih, npr. močvirjih, ki jih ljudje zasipavajo z gradbenimi odpadki, med drugim tudi zaradi zaščite pred komarji.
|